Železnodobni stolp na Ostrem vrhu in severne kraške zapore

Niz kamnitih gomil na severnem kraškem robu je C. Marchesetti v začetku 20. stoletja razložil kot bronastodobne grobne gomile. S. Gabrovec jih je vključil v kaštelirsko kulturo srednje bronaste dobe in jih primerjal s podobnimi is- trskimi grobnimi gomilami. Zaščitna izkopavanja gomile na Ostrem vrhu so l. 1992 razkrila ovalno zgradbo premera 11 m, grajeno v suhozidni tehniki. Obodni zid je bil širok med 1,5 in 2,5 m, v višino pa je bil ohranjen do 1,9 m. V zidu so se ohranile zunanje in notranje niše za nosilne lesene tramove, kar kaže na leseno nadgradnjo kamnite zgradbe, verjetno stolpa. Jama za nosilni tram v osrednjem delu stolpa dokazuje, da je bil tudi nadstrešen. Niz radiokarbonskih datacij kaže na mlajšehalštatsko starost izgradnje in uporabe stolpa. Verjetno je bila vzdolž severnega kraškega roba zgrajena vrsta stolpov, ki so bili skupaj z nizom manjših, močno utrjenih gradišč namenjeni nadzoru dostopa in obrambi ozemlja centralnih gradišč kraške kulturne skupine med 6. in 4. st. pr. n. št.